Svilna cesta
Starodavna svilna cesta
Starodavna svilena cesta je bila kopenska mreža trgovskih poti, ki so povezovale Daljni vzhod z Bližnjim vzhodom in Evropo. Prve omembe Velike svilene ceste segajo v leto 138 pred našim štetjem, ko je odprava Zhang Qiana dokazala, da je mogoče varno potovati na skrajni zahod. Ti začetki so privedli do nadaljnjega razvoja interakcij med azijskimi civilizacijami. Posledično se je razvila trgovina z blagom (na primer bombaž, volna, čaj, začimbe, slonovina in druge plemenite kovine). Najbolj dragoceno kitajsko blago, svila, je že stoletja v velikem povpraševanju. Poleg trgovine z blagom je bila Svilena cesta pomembno orodje za prenos političnih, gospodarskih, kulturnih in verskih (predvsem budizma) idej in interakcij. Izumi, kot sta papir in smodnik, so prišli v Evropo iz Kitajske po Svilni cesti.
Varen prevoz je bil za Kitajce zelo pomemben. Pravzaprav je bil celo Kitajski zid podaljšan, da bi zagotovil varen prehod.
Svilena pot se je raztezala od Kitajske do Koreje in Japonske na vzhodu ter do Irana, Arabskega polotoka, Bližnjega vzhoda, Afriškega roga in Evrope na zahodu. Na splošno je bilo več kot 6400 km.
Zlata doba svilene ceste je padla na dinastijo Han (202 pr.n.št. - 220 n.št.).
Zaton svilene ceste se je začel v času dinastije Tang v začetku 10. stoletja in dosegel najnižjo točko v 13. stoletju med mongolskimi osvajanji. Vzrokov za hitro upadanje trgovine ob Svilni cesti je bilo več. Nekateri od njih:
Politični (konflikt med tradicionalnimi kitajskimi vrednotami in sodobno zunanjo trgovino),
Gospodarski (razvoj pristanišča Guangzhou na jugu je negativno vplival na tradicionalno svileno pot, ki se nahaja na severu),
Dvig morske poti (več blaga je bilo prepeljanih hitreje in bolj ekonomično),
Vojna (različne vojne ob Svilni cesti).
Navsezadnje je svilena cesta propadla s padcem Safavidskega cesarstva (zdaj Iran) v 1720-ih.
Vendar se trgovina med vzhodom in zahodom nikoli ni ustavila. Leta 1869 je bila gradnja Sueškega prekopa končana in do 20. stoletja si je bilo nemogoče predstavljati trgovino med Daljnim vzhodom in Evropo brez morske poti skozi Sueški prekop. Vendar je bila pomorska pot med prvo in drugo svetovno vojno, pa tudi med hladno vojno redno blokirana. Šele v devetdesetih letih. Poti, ki so jih uporabljali v starih časih, so se ponovno začele aktivirati.
Ob morski poti se je razvila tudi železnica. Evrazijski kopenski most je železniška proga, ki povezuje ruski Daljni vzhod in Kitajsko z evropskimi morskimi pristanišči. Januarja 2017 je prvi vlak čez Kopenski most odpeljal proti Londonu.
Moderna svilna cesta, znana tudi kot pobuda En pas, ena cesta
#initiative #onebeltoneroad #BRI #B&R #OBOR #beltandroad #thebeldandroadinitiative
(Vir: Belt and Road Initiative)
Moderna svilena pot, znana tudi kot pobuda za pas in pot
#Iniciativa #Pas in cesta #BRI #B&R #En pas ena cesta #OBOR
Pobuda Belt and Road je razvojna strategija, ki jo je kitajski centralni komite sprejel leta 2013. Kitajska vlada je uvedla infrastrukturno strategijo, s katero namerava vlagati v širok izbor držav in različnih organizacij.
Kitajska želi vzpostaviti čezcelinski prehod, ki bi povezoval Kitajsko s sosednjimi državami v jugovzhodni Aziji in Srednji Aziji ter Rusijo in Evropo. Vse po kopnem. Nekateri večji kopenski projekti so: Novi evroazijski kopenski most, koridor, ki povezuje Severno Kitajsko z Mongolijo in Daljnim vzhodom Rusijo, koridor, ki povezuje Kitajsko s Srednjo Azijo in Zahodno Azijo, koridor, ki povezuje Kitajsko in Pakistan. Poleg tega bo pomorska pot povezovala južno kitajska pristaniška mesta z jugovzhodno in južno Azijo, Bližnjim vzhodom, vzhodno Afriko, Evropo in južnim Pacifikom. V glavni vlogi naj bi bili Južno kitajsko morje, južni Tihi ocean in Indijski ocean. Zaradi cenovne učinkovitosti pomorske poti ostaja kopenska pot manjši projekt.
Pobuda Belt and Road želi spodbuditi regionalno povezovanje in posledično povečati trgovinski in gospodarski razvoj vpletenih držav.
Leta 2017 je Kitajska razširila pobudo na Latinsko Ameriko in jo označila kot razširitev pomorske poti. Od januarja 2021 se je pobudi Belt and Road pridružilo 140 (vir: IIGF) držav.
Poleg nenehne rasti pobude je še nekaj gospodarsko pomembnih držav, ki se ji niso pridružile. To so na primer Argentina in Brazilija v Latinski Ameriki in Španija, Francija in Nemčija v Evropi.
Po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj ima pobuda Belt and Road pet glavnih prednostnih nalog:
usklajevanje politike,
infrastrukturna povezljivost,
nemotena trgovina,
Finančna integracija in
Povezovati ljudi.
Vsako od teh tem se bomo poglobili v prihodnjih objavah na blogu.
Od prvotne objave pobude Pas in cesta je minilo skoraj osem let. Kot rečeno, je mogoče opaziti tudi prve rezultate. Nekateri izmed njih so:
ÖBB (Avstrijska nacionalna železnica) je leta 2020 podvojila svojo količino na Novi svileni cesti,
rast TEU (merilo dejavnosti pretovarjanja kontejnerjev) s 3,75 milijona TEU v letu 2017 na 4 milijone TEU v letu 2018 v grškem pristanišču Pirej,
skupne kitajske naložbe v afriško infrastrukturo so znašale približno 40 milijard USD (od maja 2017).
Za zaključek je mogoče opaziti, da Kitajska ne poskuša le oživiti svilene ceste, temveč jo razširiti in nadgraditi. Ambiciozna pobuda pokriva veliko področij in zato nudi veliko motivacijo državam, da se pridružijo. Dejansko, kot je navedeno zgoraj, je nekaj pozitivnih rezultatov že vidnih.